APDEJT.si

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je razglasil Zakon o zaščiti kulturnih dobrin, ki omogoča sprejetje posebnega zakona o Bokeljski mornarici. Ta zakon bi dodatno potrdil predanost Črne gore ohranjanju kulturne identitete in prispeval k vrednotam, ki državo povezujejo z evropsko in sredozemsko skupnostjo. Bokeljska mornarica je od leta 2013 kulturna dobrina Črne gore, od leta 2021 pa je vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Indija ni prekinila uvoza nafte iz Rusije, kljub nekaterim napovedim o nasprotnem. Odločitve o nabavi temeljijo na tržni ceni in drugih ekonomskih dejavnikih, kot so vrsta nafte, zaloge in logistika, je izjavil vir iz indijske vlade za ruski TASS. Indijski rafinerijski obrati še naprej kupujejo nafto od ruskih dobaviteljev.

Slovenska vlada je na pobudo premierja Roberta Goloba sprejela odločitev o prepovedi uvoza, izvoza in tranzita orožja ter vojaške opreme v Izrael in iz njega. O tej temi je bilo govora tudi v Italiji, kjer so se pojavile razprave o priznanju Palestine.

Srbski minister za obrambo Bratislav Gašić je ocenil, da izjave ministra za obrambo Bosne in Hercegovine, Zukana Heleza, potrjujejo zunanjo podporo protestom v Srbiji. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bo v Srbiji potrebno veliko časa za sprejetje zgodovinskih dejstev o Črni gori, pri čemer naj bi državni mediji pod Vučićevim vodstvom in mediji Dragana Šolaka podpirali litije v Črni gori in spremembe leta 2020.

V Črni gori notranji spori znotraj vladajoče parlamentarne večine ovirajo napredek države na poti v Evropsko unijo. Hkrati so se v EU ponovno začeli pogovori o ukinitvi sezonskega premikanja ure na pobudo poljskega predsedstva in nekaterih držav članic. Črnogorska vladajoča koalicija se je znašla pod kritikami zaradi predlaganih sprememb zakonov o javnih zbiranjih, ANB in notranjih zadevah, ki so bili pripravljeni brez posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Vlada je predloge umaknila po ostrih kritikah.

Poudarjeno je bilo, da Unescova zaščita Kotora, ki traja od leta 1979, ni le simbol prestiža, temveč tudi realna razvojna priložnost in najpomembnejši investitor v mestu. Spremembe režimov in političnih sistemov od vpisa na seznam Unesca niso vplivale na to zaščito.

Članki srbskih in črnogorskih medijev poročajo o Tomislavu Momiroviću, bogatem nasledniku velike družinske družbe, ki je v politične vode vstopil leta 2020. Momirović je bil dvakrat minister in se je boril z rakom, ki ga je premagal dvakrat.

Črna gora je sprejela zakon o kreditno-garantnem skladu, ki ga je pohvalil predsednik Jakov Milatović kot pomembno zmago za gospodarstvo države. Pobuda za ustanovitev sklada je nastala, ko je bil Milatović minister za gospodarski razvoj, kot odgovor na težave malih in srednjih podjetij ter podjetnikov, ki nimajo premoženja za zavarovanje posojil. Sklad bo bankam zagotavljal jamstva za del posojil, odobrenih novim in malim podjetjem, s čimer se bo zmanjšalo tveganje za banke in odprla vrata novim idejam in podjetjem.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je podpisal odloke o razglasitvi 28 zakonov, ki jih je sprejela Skupščina Črne gore med prvim rednim (spomladanskim) zasedanjem v letu 2025.

Izvršni ukaz predsednika ZDA, Donalda Trumpa, o uvedbi novih carin, med drugim tudi za Srbijo, je bil preložen. Carine v višini 35 odstotkov za srbsko blago, ki nimajo trgovinskega sporazuma z ZDA, bodo namesto 1. avgusta začele veljati 7. avgusta.

Mikić je izjavil, da so spori znotraj parlamentarne večine pomagali evropski poti Črne gore. Pejović Eraković je opozorila, da lepota Kotora in Boke ni ovira razvoju, temveč tisti, ki bi izbrisali zgodovino, pri čemer je kritizirala ministra aktualne vlade. V Leskovcu naj bi mlajši odvetnik učil ljudi, kako se poškodovati za namen prevare. Milatović bo v ponedeljek obiskal Petnjico, kjer se bo sestal z občani.

Zdravstveno stanje Gorana Vesića se je ponoči poslabšalo, zato so ga po opazovanju in diagnostiki v zgodnjih jutranjih urah operirali v zasebni specialni kirurški bolnišnici v Beogradu.

Črnogorska vlada je na 92. seji, ki jo je vodil premier Milojko Spajić, sprejela več zakonskih predlogov, programov in informacij. Med drugim je bil sprejet predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nelegalnega poslovanja ter Program upravljanja z gozdovi za leto 2025.

Črnogorska vlada je na svoji 92. seji, ki jo je vodil premier Milojko Spajić, obravnavala in sprejela več kadrovskih rešitev.

Premier Spajić bo predsedoval Komisiji, ki ima v naslednjih šestih mesecih nalogo zagotoviti pogoje za ohranitev statusa UNESCO za dele črnogorske kulturne dediščine.

Kanada se je pridružila Franciji in Veliki Britaniji v razmišljanju o priznanju Palestine, vendar pod pogojem palestinskih demokratičnih reform in volitev brez Hamasa, kot je izjavil premier Mark Carney. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal podobno potezo za september, kar je povezano z odločitvijo Izraela o odprtju koridorjev za humanitarno pomoč Gazi. Donald Trump je opozoril, da bi priznanje Palestine s strani Kanade lahko ogrozilo trgovinski sporazum z ZDA, saj bi se Kanada lahko srečala s 35-odstotnimi carinami na večino blaga, ki ga prodaja ZDA, če dogovor ne bo dosežen.

Litovski premier Gintautas Paluckas je odstopil s položaja po preiskavi njegovih preteklih poslovnih transakcij, ki so sprožile proteste državljanov. Opozicijske stranke so ga kritizirale zaradi prodaje električnih baterij podjetju njegove svakinje, financirane s strani državne agencije. Medtem pa so investitorji iz Srbije izrazili pripravljenost za vlaganje v Pljevljih, predvsem v odpiranje novih delovnih mest in podporo projektom izgradnje cest.

Poslanik Demokratske partije socialistov (DPS) Milović je kritiziral odločitev Vlade Črne gore o povečanju davka na dobiček s 12 na 15 odstotkov, ocenjujoč, da to predstavlja priznanje popolnega fiaska fiskalne strategije. Milović je na omrežju Iks zapisal, da Vlada brez obrazložitve in analiz uvaja nov davek za gospodarstvenike. Asocijacija menedžerjev poudarja potrebo po predvidljivosti davčne politike in dialogu.

Črnogorska granična policija je aretirala državljana Podgorice in državljana Pakistana zaradi tihotapljenja migrantov. Iz Uprave policije so sporočili, da se je delovanje ilegalnih migracijskih tokov v zadnjih sedmih mesecih zmanjšalo za več kot 40 odstotkov.

Po skoraj šestih mesecih od parlamentarnih volitev na Kosovu še vedno ni funkcionalnega parlamenta niti vlade. Stranke so močno razdeljene, kar povzroča naraščajoče nezadovoljstvo med prebivalstvom. Neuspešni poskusi konstituiranja skupščine, ki se je sestala že 54-krat, dodatno poglabljajo politično krizo.